8.08.2008
Med vrsticami
V naročju mi leži magnet, ki povezuje roke z usti. Z balkona skozi odprta okna pripuhti dvozvezdna noč. Ko zamižim, samo še pade name. Gola in prepotena.
Toliko tega je, kar naj bi bilo tam med vrsticami. Ampak kako naj bo? Niti vrstice še nimam. Verjetno se rade držijo bolj zase. Ali pa so prilepljene na tistega pišočega, ki se tudi rad drži bolj zase. Rado se mu, včasih kakor za okras, naguba čelo. Rad me zbega, neznanec. Gol in prepoten stoji med mojimi vrsticami.
Komentiraj
Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.
